This past few months have been really crazy. I moved from my country (not for Erasmus), but as I say "forever", I left everything behind me, my family, my boyfriend, school, and most important friend.  I left it behind me and started new life at my 23. I moved to a country, which language I may never learn, but I try, I try really hard. I moved to a country, which I absolutely adore, love the nation, and love the culture. The country which is so close to my home, but there was no chance in the past to get to know it better. 
2 months ago, I started a new brand, with a girl I met on a cycle trip from Madrid to Budapest. We had the same interests, the same passion, so we decided to start collaborating on a project called Blind Chic. It all started really calmly, but after a post on one of the mayor design blogs we were popped out into the world. Since then, we are working 10-12 hours a day (everyday, even Sundays). We are really trying to make this happen, trying to live the dream.
Why I am writing this to Embrace blog? Well, I wanted to give some explanation, why is everything quite here. I am not saying for sure, that there is nothing going to happen here anymore, but for right now, I can say, that there is no time for it. I wanted to say thank you, to everyone, who supported me on the way, and are still really supportive of what am I trying to do. And to friends, who still stayed my friends, after I left them behind. I really love you all!

Teh nekaj zadnjih mesecev je bilo zelo napornih. Preselila sem se (pa to nima veze z Erazmusom), ampak za zmeraj (moja mami ne bo srečna ko tole prebere). Praktično vse sem pustila za sabo, družino, fanta, šolo in prijatelje. Realno gledano, sem začela čist novo življenje, pri svojih 23 (sej nevem, a je to zgodaj ali pozno). Preselila sem se v državo, katere jezik mi še vedno povzroča nekaj težav, ampak mi bo uspelo, to vem! To deželo absolutno obožujem, rada imam te ljudi, zanimiva mi je njihova kultura (ki je btw drugačna kot naša). Država, ki nam je tako blizu, pa tako malo vemo o njej.
Dva meseca nazaj sva s punco, ki sem jo spoznala na kolesarskem izletu Madrid-Budimpešta začele z novo znamko. Ker sva imele enake interese, sva začeli ustvarjati pod znamko Blind Chic. Vse se je začelo bolj mirno, ampak po objavi na enem od večjih modnih blogov se je zadeva razdivjala. Od takrat delava 10-12 ur na dan, tudi ob nedeljah. Res se trudiva, da bi nama uspelo, da končno lahko delava tisto, kar si že od nekdaj želiva.
Zakaj tukaj klobasam o tem? V bistvu, sem hotela podati obrazlago, zakaj je tu vse tiho, zakaj se nič ne dogaja. Iskreno lahko povem, da za Embrace trenutno nimam časa, ne trdim pa, da se tukaj ne bo nič več ustvarilo. Hotela sem samo še povedat, da sem res hvaležna vsem ki ste me do zdaj podpirali in tistim, ki me še vedno spodbujajo s svojimi lepimi besedami in pohvalami. In tistim, ki so še vedno moji prijatelji, čeprav me ni več tu.  

Some links/ nekaj linkov:
http://www.blind-chic.com/
http://www.facebook.com/pages/Blind-Chic/173919216036580
https://vimeo.com/37911956

7 komentarjev:

  1. You will be greatly missed. Ampak thumbs up in velik sreče ;)

    OdgovoriIzbriši
  2. zelo inspirativno. vse dobro in veliko uspehov. tvoj/vajin rukzak mi gre poglavi od kar sem ga videla. fantastičen je!

    OdgovoriIzbriši
  3. Srečno! Vztrajaj ko je težko, pot v lepšo prihodnost pač nikoli ni lahka. Želim ti/vama res vse dobro. Bodi pri stvari s srcem in bo šlo :) Lep pozdravček iz Ljubljane

    OdgovoriIzbriši
  4. ful ful HUDO! bravo in čestitke in vse dobro za naprej!

    OdgovoriIzbriši